Spomladi se je v ljubljanski Šiški odprl nakupovalni center Aleja, gradnja težko pričakovane Ikee je skoraj končana, širi se tudi center Supernova na Rudniku. Na drugi strani v Novih Stožicah že več let sameva nedokončani trgovski center, v zadnjem času pa se je velik del dnevnega nakupovanja preselil na splet. Vprašanje, ali res potrebujemo še več novih trgovin in velikih nakupovalnih centrov, se tako postavlja kar samo od sebe.
TZS: Še je prostor za rast
Po podatkih podjetja Gfk Geomarketing iz lanskega leta ima Slovenija 1,12 kvadratnega metra prodajne površine na prebivalca, kar nas uvršča v spodnji del evropskega povprečja.
Prav tako slovenska trgovina zaostaja za nekaterimi drugimi evropskimi državami po prihodkih na kvadratni meter prodajne površine, zato ocenjujemo, da so na tem področju še vedno poslovne priložnosti. Iz navedenega sledi, da je v trgovini še vedno prostor za rast, so prepričani v Trgovinski zbornici Slovenije, ki jo vodi Mariča Lah. Njihovo mnenje potrjujejo tudi veliki diskontni trgovci, ki še vedno širijo svojo mrežo trgovin po državi.
Spletna trgovina kot nov poslovni model
Ob trenutnem porastu nakupovanja najrazličnejših dobrin – tudi osnovnih živil – preko spleta, ki je v precejšnji meri posledica zaprtja številnih fizičnih trgovin zaradi preprečevanja širjenja virusa covid-19, se sicer zdi, da bi v prihodnosti morda vendarle »preživeli« s kakšnim trgovskim centrom manj, a vsi veliki trgovci na slovenskem trgu v njej ne vidijo ključnega potenciala.
Generalni direktor Lidla Slovenija Gregor Kosi je na primer prepričan, da spletna trgovina zahteva nov poslovni model, v katerega ni smiselno vlagati, če ni poslovno vzdržen. To se je najbrž zgodilo tudi v primeru trgovine E. Leclerc, ki je storitev dostave na spletu naročenih izdelkov pred leti ukinil. Podrobnih razlogov za to odločitev takrat niso sporočili, so pa letos spomladi povedali, da o ponovni vzpostavitvi ne razmišljajo.
Fizične trgovine še niso za odpis
Nasprotno svoji spletni trgovini razvijata Spar in Mercator, ki sta letos zabeležila velik porast nakupov preko spleta. Predsednik Mercatorjeve uprave Tomislav Čizmić sicer ocenjuje, da spletna trgovina ne bo presegla treh odstotkov živilskega trga, zato bodo še naprej vlagali tudi v prenove svojih obstoječih trgovin, ki s privlačno podobo osvajajo in ohranjajo kupce. Hipermarket v Šiški je bil po prenovi na primer prepoznan kot ena od 15 najboljših trgovin na svetu, mnogi pa podobno priznanje pričakujejo tudi za lani prenovljeno trgovino v Maxi marketu.
Spletna IKEA in prva trgovina Mimovrste
Da je najboljša poslovna rešitev v kombinaciji spletne in fizične trgovine, nakazujeta še dva primera. Največji slovenski spletni trgovec Mimovrste je v začetku leta odprl svojo prvo fizično trgovino, ki omogoča ogled, testiranje in takojšnji nakup izdelkov, težko pričakovana švedska IKEA pa je že napovedala, da bodo spomladi hkrati s fizično trgovino odprli tudi spletno prodajalno.
Cene spletnih storitev so v zadnjih letih postale izjemno konkurenčne, tudi optimizacija spletnih...
Gostovanje spletnih strani je razmeroma enostaven in varen proces, ki je nujen pogoj, če želimo...