Vreme je skupno poimenovanje za vse vremenske pojave, ki se pojavljajo v atmosferi našega planeta. V kolikor nas zanima povprečno vreme za daljše časovno obdobje, potem je govora o podnebju. Z vremenom, podnebjem in vremenskimi pojavi se ukvarjajo meteorologi, ki zadnja leta vse pogosteje in glasneje opozarjajo vse prebivalce Zemlje na velike klimatske spremembe, ki prihajajo.
Katere vremenske pojave poznamo?
Poznamo več različnih vremenskih pojavov, med najbolj običajnimi in pogostimi so: dež, sneg, veter, nevihta, toča, sodra, megla, žled, slana, ivje, mavrica, za nas manj običajni pa so npr. polarni sij, tornado, itd. Vsi pojavi sestavljajo vreme, ki vpliva na življenjske pogoje vseh prebivalcev planeta. Gonilna sila vremena so pravzaprav razlike sončne energije, ki jo razni konci planeta prejmejo od sonca. Sončna svetloba namreč na zemljo pada pod različnimi koti, to pa posledično pomeni, da so različni deli planeta različno segreti. Temperaturne razlike, ki nastajajo zaradi tega, lahko pripeljejo do vetrov in do drugih vremenskih pojavov. Na vreme neposredno vpliva temperatura, oblačnost, vlaga zraka, zračni pritisk, dviganje zraka in hitrost vetra. Vse to so dejavniki, ki sooblikujejo vreme.
Ker je atmosfera zemlje povezan sistem, kjer ima majhna sprememba na enem koncu atmosfere lahko velike učinke na drugem, je vreme razmeroma težko povsem natančno opisati. Kratkoročne vremenske napovedi so sicer povečini dokaj točne, težava pa se pojavi pri večdnevnih napovedih. Veda, ki se ukvarja s preučevanjem vremena in vremenskih pojavov, se imenuje meteorologija. Z napovedovanjem vremena in vremenskih pojavov so se ljudje ukvarjali že tisočletje nazaj, danes pa je tehnika tako napredovala, da so mnoge napovedi povsem točne. Napovedovanje vremena poteka tako, da meteorologi zberejo čim več podatkov o temperaturi, vetru in vlagi, nato pa na podlagi znanja o procesih v atmosferi lahko določijo, kako se bo atmosfera razvijala v prihodnje. Kljub temu atmosfera še vedno ostaja skrivnostna, prav tako pa nam niso poznani prav vsi procesi, ki se odvijajo v njej, zato je napoved lahko tudi manj natančna ali v svojih predvidevanjih lahko celo povsem zgreši.
Meteorologi svarijo pred vedno več ekstremnimi vremenskimi pojavi
V zadnjih letih meteorologi svarijo pred naraščanjem števila ekstremnih vremenskih pojavov. V zadnjih letih je tako vedno več ekstremnih povodenj oziroma poplav, ekstremnih primerov žleda, ipd. Na našem območju in na območju Balkana je tako na podlagi opazovanj in meritev mogoče opaziti naraščanje števila zares ekstremnih vremenskih pojavov, ki pogosto povzročijo naravne ujme oziroma katastrofe. Žled, ki se je pred časom pojavil v Sloveniji, je tako npr. uničil več hektarov slovenskega gozda, škode pa v celoti ne bomo uspeli sanirati vsaj nekaj let. Ekstremni vremenski pojavi oziroma razmere tako niso več nekaj, kar se dogaja na drugem koncu sveta in kar lahko le opazujemo preko tv sprejemnikov, ampak se dogajajo tu in zdaj, povsem pred našimi pragovi. Skozi zadnja leta se veča tudi tveganje, ki so mu izpostavljene evropske države, med katerimi gre za naravne nesreče v obliki nevihtnih poplav, poplave rek, hudourniške poplave, ipd. Podnebne spremembe, na katere nas opozarjajo strokovnjaki, naj bi spremenile tudi vzorce padavin. To za Evropo pomeni večje poplave, na sušnih ali gosto poseljenih območjih pa bo večje tveganje za sušo. Suše, vročinski valovi in ekstremne poplave tako za prihodnja leta pomenijo ključne nevarnosti, ki so posledica globalnega segrevanja. Do leta 2050 naj bi se pogostost zares težkih in obilnih poplav v Evropi kar podvojila.