Kadar vstopimo v življenjsko obdobje, ko postanemo finančno neodvisni od svojih staršev, je čas, da pričnemo skrbeti za tako imenovane osebne finance. V osnovi gre za osebni finančni načrt, s katerim skrbimo za financiranje naše tekoče in naše bodoče potrošnje ter nakupe trajnih dobrin. Osebne finance morajo zato vključevati tako spremljanje tistega dela našega denarnega premoženja, ki je namenjen tekoči potrošnji, potem tistega dela, ki je namenjen bodoči potrošnji in predvsem tistega dela, ki je namenjen varni starosti. Finance, ki so namenjene tekoči potrošnji naj bi optimalno predstavljale najmanjši delež našega dohodka. V primeru pa, da imamo plačo, ki takšnega razmerja žal ne dopušča, potem je vseeno pametno privarčevati tudi manjšo vsoto denarja. Za prihodnje finance je vedno najslabše, če si danes rečemo, da se tako majhnega deleža dohodka, kot nam ga uspe zadržati izven tekoče potrošnje, ne splača privarčevati. Če mislimo v okviru dolgoročnega plana varčevanja, potem je za osebne finance pomemben vsak privarčevani evro, saj se jih v dolgem obdobju slej ko prej nabere kar nekaj. Kadar pa naš dohodek dopušča, da privarčujemo večji delež, potem je izjemno pomembno, na kakšen način urejamo plemenitenje od katerega so osebne finance najbolj odvisne. Odločiti se moramo, na kakšen način bomo varčevali, da bomo od naših prihrankov imeli čim večje obresti. Pri tem pa je za osebne finance izjemnega pomena, kako ocenjujemo tveganja in predvsem, koliko tveganja želimo sprejeti. Bančni depoziti so za osebne finance najbolj varna oblika naložbe, saj ne tvegamo nikakršne izgube. Po drugi strani pa se lahko osebne finance precej oplemenitijo, če tvegamo in vložimo v sklad ali pa kupimo delnice.