Včasih brez diete ne gre

Dieta je za mnoge nujno zlo, ko se na kritičnih predelih telesa pač nabere preveč odvečnih kilogramov. Večina se ob besedi dieta spomni na mučne jedilnike ali neokusno hrano, s katero so se borili zoper odvečnim kalorijam in prekomerni telesni teži. Vendar pa je dieta lahko tudi nekaj, kar moramo storiti za svoje zdravje in brez česar včasih pač ne gre. Takšna je npr. dieta kliničnega centra. Pravzaprav gre za vrsto diet, ki jih zdravniško osebje predpiše bolnikom, ki trpijo za raznimi črevesnimi ali prebavnimi boleznimi in se pripravljajo na kakšen zdravniški poseg. Takšne diete se razlikujejo od običajnih diet, npr. od ločevalne diete. Pred nekaterimi posegi morajo namreč bolniki izvajati določene diete, s katerimi telo pripravijo na posege, ki jih čakajo. Tako obstaja več različnih diet, npr. dieta bolezni želodca in dvanajstnika, dieta pri boleznih žolčnika in žolčevodov, dieta za bolnike s celiakijo, dieta pri gastro-ezofagealni refluksni bolezni, dieta pri kroničnih boleznih jeter, dieta pri kroničnem vnetju črevesja, dieta pri kronični okvari trebušne slinavke, itd.

Namen vseh tovrstnih diet je namreč to, da bolniki v času pred in po posegih, prav tako pa v času bolezni prebavil, posvetijo nekoliko več pozornosti izbiri hrane, ki jo zaužijejo. Pomembno je tudi, kako to hrano pripravijo in pa kako jo zaužijejo. Glede na posamezno bolezen prebavil oziroma zdravstveno težavo, se bolnikom priporoča oziroma predpiše določeno dieto, s katero telo pripravijo na poseg, hkrati pa na tak način pogosto omilijo nezaželene posege nekaterih bolezenskih stanj.

Takšne diete so običajno sestavljene tako, da bolnikom najprej predstavijo, katera živila so zaradi njihovega zdravstvenega stanja prepovedana in katera so dovoljena. Bolnik bi moral tovrstne sezname dovoljenih in prepovedanih živil seveda dosledno upoštevati. Nato sledijo še kakšna dodatna pojasnila, nazadnje pa so predstavljeni tudi primeri jedilnikov, s čimer se pacientu nekoliko olajša izbiranje in kombiniranje dovoljenih živil. Diete običajno opišejo tudi, kakšen naj bo prehranjevalni režim – to pomeni, da je prepisano, koliko obrokov dnevno naj zaužije bolnik oziroma pacient, kakšni naj bodo ti obroki, kako naj bodo sestavljeni in kako razporejeni. Vse te diete prav tako predpostavljajo, da se bolniki ogibajo splošno znanih škodljivih snovi in razvad, kot so npr. alkohol, nikotin, droge, ipd. Seznam dovoljenih in prepovedanih živil lahko bolnikom služi kot splošni okvir, znotraj katerega nato bolniki lahko poljubno kombinirajo posamezna živila tako, da je njihov jedilnik čim bolj raznovrsten, hranilen in tudi okusen. Pri nekaterih dietah obstaja bolj stroga in bolj milejša različica diete. Stroga različica je običajno namenjena najbolj hudo obolelim bolnikom, navadno pa se jo izvaja samo v najbolj kritičnih obdobjih, nato pa se počasi in postopoma preide na blažjo različico. Prav tako večina diet vsebuje opozorilo, da je potrebno iz svojega jedilnika izključiti vsa živila, za katera opazimo, da nam povzročajo poslabšanje bolezni ali nam delajo takšne ali drugačne težave. To je najlažje storiti tako, da jed, za katero sumimo, da dela preglavice, poskusimo jesti izolirano, da na ta način izključimo druga živila. S tem, ko se bolniki pri prehrani pazijo in so pozorni na to, kaj pojedo, si lahko bistveno olajšajo okrevanje, prav tako pa se na ta način pogosto zmanjšajo bolečine oziroma neprijetnosti, ki so posledica določene okvare ali bolezni. Več o tovrstnih dietah, pa si preberite še tule.