Zakaj v vašem domu prihaja do vlage in plesni?

Če se tudi v vašem domu pojavlja slab zrak, nezdrava klima, previsoka relativna vlažnost in plesen na stenah, potem ste le eden izmed mnogih, ki se pri nas soočajo s tovrstnimi bivalnimi in gradbenimi težavami. V zadnjih letih strokovnjaki opažajo, da je prišlo do veliko prenov stavbnega pohištva, zlasti oken, menjava oken pa je s sabo prinesla boljše tesnjenje in zrakotesnost in nespremenjene navade lastnikov nepremičnin, ko gre za prezračevanje. Ljudje smo v preteklosti namreč bili vajeni, da je skozi okna v in iz prostora prihajal zrak, zato prezračevanju povečini nismo namenjali posebne pozornosti. Z menjavo oken se je v marsikaterem domu pojavila težava z vlago in plesnijo, le redko kdo pa je ob tem pomislil na to, da v prostorih ne prihaja do zadostnega kroženja zraka. Strokovnjaki zato ves čas svetujejo, da je potrebno v notranjih prostorih zraku omogočati kroženje, še posebej pa je to pomembno v prostorih, ki se nahajajo ob zunanjih stenah. Okna torej nikakor niso krivec za nastale nevšečnosti, so pa vir za spremenjene življenjske navade na področju zračenja prostorov.

Nova okna – manjše toplotne izgube, višja vlaga

Z vgradnjo novih oken so pripire med krili in okviri okna mnogo bolj tesne, kot smo bili vajeni na starih oknih. S tem so seveda toplotne izgube minimalne, kar je pogosto glavni razlog, zaradi katerega se ljudje odločajo za menjavo oken. Marsikdo pa je potem razočaran, ko z zamenjanimi okni prihaja do visoke vlažnosti in celo pojava plesni. Pomembno je, da z novimi okni spremenimo tudi življenjske navade. To v osnovi pomeni, da prostore pogosto prezračujemo – kako pogosto je potrebno zračiti, pa je odvisno predvsem od količine vlage, ki jo v prostorih proizvedemo. Če je tako npr. v prostoru več ljudi več ur dnevno, v njem kuhamo, se gibamo, itd., potem moramo tak prostor zračiti precej pogosteje kot pa če v prostoru preko večine dneva ni nikogar. Več zračenja zahtevajo tudi prostori, v katerih sušimo perilo ali v katerih imamo akvarij, več rastlin, ipd. V vsakem primeru se je torej potrebno zavedati, da za nastanek plesni, kondenza in povišane vlage niso kriva okna – pogosto se namreč krivi PVC okna, temveč je krivda predvsem na zrakotesnosti in premalo prezračevanja.

Kaj lahko storimo zoper vlago in plesen?

Spremljajte vlagomer: najprej in najlažje, kar lahko storimo je, da redno spremljamo vlagomer. Najbolje je, da imamo vlagomere nameščene po posameznih prostorih in tako bomo hitro ugotovili, kje so največje težave z visoko vlago. Običajno so problematični prostori ob zunanjih stenah. Višja, kot je temperatura v prostoru, več vlage je lahko v zraku. Če je vlage v zraku preveč, se to pokaže v obliki kondenza na hladnih površinah v prostoru (oknih, zunanjih stenah, ipd.). Nekako velja, da je za bivanje idealne količina vlage v zraku nekje med 40 in 60 %. V kolikor relativna vlaga nikoli ne preseže 60 %, potem večjih težav ni za pričakovati – izjema so lahko samo izraziti toplotni mostovi ali koti, kjer zrak ne more krožiti. Za kratkotrajno povečanje vlage (npr. po kuhanju ali prhanju), je dovolj, če prostor takoj prezračimo.
Če vlaga presega 70 % ali celo dosega okoli 85 %, potem bo zagotovo prišlo do površinskega nabiranja kondenza, sčasoma pa to pripelje do plesni. To je za lastnika in ostale člane nekega gospodinjstva gotovo alarm, da morajo spremeniti svoje življenjske navade. Najprej je v takšnih prostorih potrebno zmanjšati količino vlage, npr. nehati sušiti perilo, odstraniti rastlinje, pogosteje zračiti, opremo postaviti tako, da zrak nemoteno kroži, itd.
Pri obvladovanju relativne vlage v zraku, moramo vedeti, da bolj kot je nizka temperatura prostora, nižja mora biti tudi vlažnost zraka. Če temu ni tako, pride do kondenzacije in dolgoročno do plesni.
Če hočemo spati v hladnih spalnicah, ni dovolj, da samo zapremo radiatorje, ampak je potrebno pred tem prostor temeljito prezračiti. Drugače bo prišlo do nabiranja vodne pare na oknu ali hladnejših stenah.
Prostore, ki so zelo obremenjeni z vlago (npr. kopalnica, kuhinja, spalnica ponoči, itd.) je potrebno najprej dobro prezračiti, da spustimo vlago ven, potem pa šele znižamo temperaturo prostora (npr. zapremo radiator).
Če prostore zračimo skozi okna, naj bi to izvajali vsaj 3krat dnevno. Prostore je potrebno zračiti po pet minut, okna pa pri tem na stežaj odpreti in po možnosti ustvariti prepih. Na ta način se zrak izmenja hitro, če pa tega ne moremo doseči, je potrebno prostor zračiti dlje časa.
Omare in druge kose opreme je smiselno nekoliko odmakniti od sten, da lahko za pohištvom zrak nemoteno kroži.
Prostore je najbolje zračiti enega za drugim, če pa to razporeditev oken ne dopušča, potem lahko nečistoče in vlago iz zraka odstranimo tudi tako, da naenkrat zračimo več prostorov.
Prostorov nikoli ne zračimo tako, da samo odpiramo vrata med notranjimi prostori. Če se npr. tuširamo in bi po tem želeli prezračiti kopalnico, ni dovolj, da samo odpremo vrata iz kopalnice na hodnik ali v spalnico, ampak moramo v prostor dovajati svež zrak od zunaj, ki ni nasičen z vlago.
Prezračevanja nikoli ne izvajamo s priprtimi okni na kip, saj na ta način izgubimo največ toplote, zrak pa se izmenjuje nepopolno in zelo počasi. Sčasoma lahko takšno neustrezno zračenje pripelje tudi do površinskega nabiranja kondenza in plesni na stenah okoli okenskega okvirja.
Nekateri se težav s plesnijo in previsoko vlago lotijo tako, da si omislijo mehanske prezračevalne naprave. Energijsko najbolj učinkovit je sistem z rekuperatorjem, ki izkorišča toploto odpadnega (izhodnega) zraka, da ogreje vhodnega.